Pogosta vprašanja



Kdo si lahko privošči študij v državah z občutno večjim življenskim standardom od našega?
Zahvaljujoč dejstvu, da je Slovenija članica EU, imajo naši študentje enake pravice in ugodnosti kot študentje, ki so rojeni v dotičnih državah, torej imajo pravico do brezplačnega šolanja, raznih oblik štipendij in študentskih posojil po izredno ugodnih pogojih. Seveda se to od države do države razlikuje (glej Financije). Pomembno je poudariti, da je v tujih državah normalno, da študent služi denar v času šolanja in glede na to, da je način študija precej drugačen kot pri nas, usklajevanje študija ter dela ni nikakršen problem.

Kakšne so moje možnosti pri iskanju študentskega dela in v kolikšnem času?
To je odvisno od države do države. Trenutno je delo še vedno najlažje najti v Veliki Britaniji, predvsem zato, ker je ponudba dela tam precej velika in ker večina študentov dobro govori angleški jezik in jim je zato veliko lažje kot študentom v neangleško govorečih državah. Pomembno je omeniti, da je iskanje zaposlitve odvisno od iznajdljivosti, pridnosti ter ambicioznosti vsakega posameznika. Tisti, ki se trudijo, večinoma najdejo delo v prvih treh mesecih.

Kako lahko uskladim obveznosti na fakulteti in študentsko delo?
Pomembna je osebna organizacija časa. Večina fakultet ima predavanja do največ 25 ur na teden, nekateri celo le 15 tedensko, kar dopušča veliko prostora za pisanje projektov in delo. Če študent dela med 20 in 30 ur na teden, lahko zasluži popolnoma dovolj denarja za pokritje mesečnih stroškov, ki vključujejo stanovanje, hrano ter ostalo.
HINT: Kljub temu, da je delo v teh državah precej dobro plačano, ne smemo pozabiti, da ste tam primarno zaradi kvalitetnega šolanja.

Nisem prepričan / a, da dovolj dobro govorim angleško, da bi me sploh sprejeli.
Tudi še ste prepričani da je vaša angleščina slaba oz. ne dovolj dobra, vedete, da otroci iz Slovenije še vedno govorijo bolje od večine otrok iz drugih držav. Pomembno je vedeti tudi, da večina fakultet sprejema raven angleškega jezika B2, kar bi pri nas pomenilo oceno 3 iz angleščine. Vsi, ki se odpravljajo na študij v tujino, morajo opraviti enega od priznanih testov za angleški jezik, kar je pogoj za vpis. Kateri test boste opravljali, je odvisno od same fakultete. Vsak, ki je opravljal državno maturo, je sposoben opraviti tudi izpit iz angleščine.

Ne verjamem, da so moje ocene dovolj dobre za vpis, saj nisem med najboljšimi učenci.
Prvenstveno se upošteva motivacijsko pismo ter rezultati testa iz angleškega jezika. Same ocene niso tako zelo pomembne, čeprav je tudi to zelo odvisno od posamezne fakultete in različnih smeri. Sprejemljive so zaključne ocene od 2,5 – 5.

Državna matura je pogoj za vpis na tuje univerze.
NE! Državna matura ni pogoj za vpis na tuje fakultete. Naši dijaki triletnik in štiriletnih strokovnih smeri se prav tako lahko vpišejo brez 4. stopnje na vse dvoletne študijske programe po EU.

Kaj če se prijavim, dobim mesto, potem pa si premislim?
Prav nič. V tem primeru je lepo, da se svojo odločitev sporoči fakulteti, da se vaše mesto lahko dodeli komu drugemu. Ne obstajajo “penali”. Tudi če se že odpravite na študij v tujino in ugotovite čez čas, da vam iz kakršnega koli razloga ni všeč, se lahko vrnete domov brez kakršnih koli posledic. Verjamem, da vas bodo starši sprejeli odprtih rok 🙂

Kakšne so moje možnosti za zaposlitev v stroki po končanem študiju v državi, v kateri študiram?
Glede na to, da države kot so UK, Danska Nizozemska in Švedska vnaprej načrtujejo potreben kader in ustvarjajo toliko delovne sile, kolikor jo potrebujejo znotraj določenega sektorja gospodarstva, so možnosti zaposlitve po študiju ogromne. Vsekakor imate večjo možnost zaposlitve kot v naši državi. Statistika iz Velike Britanije govori, da je zaposlovanje po BA diplomi 87%.

Še ena zmota naših študentov zaradi izkušnje doma je, da z diplomo strokovnega ali univerzitetnega prvostopenjskega tipa nimajo možnosti narediti nič posebnega in da je magisterij na nek način obvezen. To ne drži, saj se velik odstotek študentov v teh državah po prvi stopnji raje odloči za zaposlitev v stroki in dela 2 – 3 leta pred vpisom na magisterski študij. Tega potem opravljajo ob delu, saj je to nekaj kar si zares želijo.


Prestar/a sem za vpis na študij in nov začetek.
To je seveda individualna ocena, vendar za tiste, ki bi si želeli novega začetka in imajo minimalno 18 in največ 65 let, ni popolnoma nobenega zadržka ali omejitve za vpis na fakulteto.

Kdaj moram začeti načrtovati, če nameravam študirati v tujini?
Nikdar ni prekmalu za začetek načrtovanja! Preglejte razne fakultete, programe in mesta ter pazljivo izberite. Če vas zanimajo fakultete po Evropi, se je potrebno odločiti vsaj 6 – 9 mesecev pred začetkom predavanj. Seveda se lahko prijavite tudi po uradnih rokih za prijavo, vendar se morate v tem primeru zavedati, da obstaja možnost, da je lahko program, ki vas zanima, že zapolnjen.

Se lahko prijavim, če sem v zadnjem letniku dodiplomskega študija ali srednje šole?
Da, seveda! Če še obiskujete srednjo šolo oz. še ne posedujete diplome, potrebne za prijavo, se še vedno lahko brez problema prijavite, preden dobite potrdilo o zaključenem šolanju. Lahko se prijavite v zadnjem letniku srednje šole ali če ste srednjo šolo že zaključili. Programi, ki so dostopni na portalu UniversityAdmission so namenjeni tistim, ki si želijo študirati v tujini s ciljem pridobitve Bachelor ali Master diplome.

Kje bom živel/a?
Študentje večinoma živijo v študentskih domovih z lokalnimi študenti. Nekateri se odločijo najeti stanovanja. Priporočamo, da živite v študentskem domu ali študentskem stanovanju vsaj prvo leto, saj vam fakulteta v tem primeru pomaga pri iskanju nastanitve in vam zagotavljajo prosto mesto.

Kaj je 'AP Degree'?
“Academy Profession (AP) Degree” so krajši programi visokega šolstva, ki jih nudijo različne inštitucije po različnih delih Danske. AP diploma je ekvivalent prvih dveh let triletnega dodiplomskega programa. Tisti, ki pridobijo AP diplomo, imajo možnost nadaljevati študij še eno leto in s tem pridobiti BA diplomo (Bachelor’s Degree) v zadnjem letniku ali z obiskovanjem top – up programov na Danskem ali kjerkoli drugje.

AP program združuje teorijo in praktični del in daje študentom analitične in profesionalne veščine, pomembne za zaposlovanje v konkretni stroki / industriji. AP diploma tudi kvalificira diplomanta za nadaljevanje šolanja na univerzah.

Vsi AP program so narejeni v sodelovanju s predstavniki pomembnih sektorjev konkretnih strok in industrijskih panog v upanju zagotavljanja prikladnih kompetenc diplomanta.


Kaj je 'final year' ali 'top-up course'?
“Final year” ali “top-up” programi so namenjeni tistim študentom, ki so že pridobili AP diplomo in si želijo nadaljevati študij in pridobiti BA diplomo (Bachelor’s degree). Primerni so tudi za študente, ki so končali prve dve leti dodiplomskega študija ali že posedujejo BA diplomo. Na koncu zadnjega letnika (final year) ali “top-up” programa, študentje dobijo BA diplomo od fakultete, na kateri so opravljali program.

Kakšna je razlika med Fda (Foundation Degree) i BA diplomo?
Fda je strokovna kvalifikacija, ki jo priznava vlada Velike Britanije od leta 2001. Zelo je podobna AP diplomi na Danskem in Associate’s Degree v ZDA. V Veliki Britaniji ima isto vrednost kot HND (Higher National Diploma), podobno kot nekoč naše višje šole. Programi ponavadi trajajo dve leti in imajo skoraj enako vrednost kot BA programi, le manj podrobno in manj obsežno.

Vsak, ki se odloči za Fda smer tj. za dveletni študij, lahko brez težav nadaljuje še eno leto (takoimenovani Top Up Year) in s tem pridobi BA diplomo. Po želji lahko nadaljuje šolanje do pridobitve MA diplome. Prednost Fda diplome je predvsem ta, da po dveh letih šolanja pridobite certifikat in znanje, medtem ko, če ste se vpišete na BA smer in odnehate, nimate pravice do diplome.

Vse diplome so iz državnih univerz in zatorej so priznane povsod, kjer je Velika Britanija priznana kot država 🙂


Kaj pomeni 'sandwich course'? (Nekje se srečate rudi z izrazom termin 'placement')
“Sandwich course” je štiriletna smer, v kateri se študent eno leto posveti delu v industriji iz področja študija. To leto nastopi najpogosteje po drugem letniku študija. Tako imajo študentje možnost pridobiti praktična znanja, ki jih lahko uporabijo v praksi. Veliko študentov se odloči za tak način študija, saj si želijo pridobiti izkušnje s predavanji in preko dela.